V soboto, 14., in nedeljo, 15. novembra 2026 je v Zasavju potekal tabor orodnega plezanja v organizaciji Komisije za alpinizem (KA). Namen tabora je bil orodno plezanje približati tako začetnikom kot tudi izkušenejšim alpinistom, pripravnikom in tečajnikom ter udeležencem omogočiti pridobivanje novih izkušenj, izpopolnjevanje plezalne tehnike in druženje z alpinisti iz različnih odsekov.

Sobota – plezališče Znojile
V soboto smo se ob 10. uri zbrali v plezališču Znojile, ki leži severno od Zagorja ob Savi. Na tabor sem se odpravil skupaj z Rokom Pražnikarjem (AO Grmada Celje). Ker sva prispela nekoliko pred preostalimi udeleženci, sva čas izkoristila za ogrevanje in preplezala nekaj lažjih smeri v levem delu plezališča.
Ko smo se vsi zbrali, sta nas pozdravila vodji tabora, Vili Guček in Gregor Šegel. Predstavila sta nam osnove orodnega plezanja, različne tehnike uporabe cepinov in derez ter opozorila na pomembne varnostne ukrepe, da ne konča cepin v kateri od čelad.
Po uvodnem delu smo hitro uredili varovanje od zgoraj in se lotili plezanja. Na voljo smo imeli tako lažje smeri, primerne za spoznavanje in utrjevanje osnovnih tehnik, kot tudi zahtevnejše smeri, ki so od nas zahtevale precej več moči, vzdržljivosti in natančnosti. Ker je bil glavni namen tabora učenje in izpopolnjevanje plezalnih tehnik z orodji, je večina plezanja potekala z varovanjem od zgoraj.
V soboto sem uspešno preplezal naslednje smeri:
- Šolska D4 – v vodstvu, OS
- Ervin Klepec D4+ – v vodstvu, F
- Mrzu pir D6+ – top-rope
Seveda pa nismo ostali zgolj pri uspešno preplezanih smereh. Veliko časa in energije smo namenili tudi poskusom v zahtevnejših smereh. Z Rokom sva se še posebej zavzeto lotila Polarne lisice D8 in Wiskija z ledom D8−, kjer sva dodobra preizkusila moč, vzdržljivost in trmo. Čeprav nama smeri tokrat ni uspelo preplezati v celoti, sva si nabrala dragocene izkušnje in dobila dodatno motivacijo za prihodnje poskuse.
Po dolgem plezalnem dnevu, ko je sonce že počasi zahajalo, smo se odpravili proti koči na Kalu. Tam nas je najprej čakala zaslužena večerja, po kateri je sledil še zanimiv večerni program.
Vili nam je skozi svoje izkušnje in razmišljanja predstavil razvoj orodnega plezanja ter nastajanje in urejanje plezališč po Sloveniji. Za njim je besedo prevzel Gregor, ki nam je približal še tekmovalno plat tega športa.
Po predavanjih je sledilo sproščeno druženje, ki se je ob zvokih kitar in petju zavleklo pozno v noč.

Nedelja – plezališče Ob Savi
V nedeljo smo se odpravili v plezališče Ob Savi, ki je od železniške postaje v Zagorju oddaljeno dobra dva kilometra. Zaradi bližine deroče Save in precej hladnega jutra so bile razmere nekoliko manj prijetne kot prejšnji dan, vendar nas to ni odvrnilo od plezanja. Nadeli smo si dereze, prijeli cepine in se podali v čudovite, večinoma previsne smeri.
Po sobotnem plezanju so bile roke že nekoliko utrujene, a je motivacije ostalo več kot dovolj. Nedeljske smeri so ponudile nove izzive, predvsem pri iskanju ustreznih zatikanj cepinov, postavljanju nog in ohranjanju ravnotežja v previsih.

V nedeljo sem uspešno preplezal naslednje smeri:
- Zdrs D6+ – v vodstvu, RP
- Serak D6+ – v vodstvu, OS
- Špaltna D6 – v vodstvu, F
Za konec dneva sem še pobral komplete iz smeri Abalakov D6. Plezanje je potekalo dobro, vse do zadnjega kompleta, ko mi je cepin nepričakovano zdrsnil iz razpoke in sem obvisel na vrvi.
Dvodnevni tabor je minil v odličnem vzdušju, polnem plezanja, novih izkušenj, dobre volje in medsebojnega spodbujanja. Poleg izpopolnjevanja tehnike orodnega plezanja je bila ena največjih vrednosti tabora prav družba. Imeli smo priložnost spoznati plezalce iz drugih ferajnov, izmenjati izkušnje, stkati nova prijateljstva in utrditi že obstoječa.
Domov sem se vrnil prijetno utrujen, z nekoliko bolečimi podlaktmi, številnimi lepimi spomini in še večjo motivacijo za nadaljnje orodno plezanje.
Posebej bi se rad zahvalil Viliju Gučku in Gregorju Šeglu za odlično organizacijo, strokovno vodstvo in deljenje znanja ter Komisiji za alpinizem za finančno podporo, ki nam je omogočila to izjemno plezalno izkušnjo.
Pripravil: Žan Janežič

