V četrtek zvečer, 1. oktobra 2026, sva se z Rokom Pražnikarjem (AO Grmada Celje) čez Žmavčarje odpravila proti bivaku pod Skuto. Po poznem prihodu sva si utrujena privoščila nekaj ur počitka, saj naju je naslednje jutro čakala Zajeda v južni steni Skute (370 m, V−).

V petek zjutraj sva krenila pod steno in se podala v smer, v kateri sva izmenično plezala v vodstvu. Skala je dobra in kompaktna, spodnja polovica smeri pa je dobro opremljena. V zgornjem delu, kjer plezanje postane lažje, je obstoječega varovanja precej manj, zato sva za varovanje zabila tudi kakšen svoj klin in uporabila skalne roglje.

Na vrhu Skute so naju pričakali kozorogi in čudoviti razgledi na okoliške vrhove. Sestop je minil precej hitreje kot dostop in še pred mrakom sva bila nazaj na parkirišču v Kotu.

Moj konec tedna pa se s tem še ni končal. Po prihodu v dolino sem svoj »trajekt« obrnil proti Primorski in se odpravil na Festival alpinizma. Zaradi ture sem žal zamudil večerno filmsko projekcijo, a sem še pravočasno postavil šotor in se pripravil na naslednji dan.

Zjutraj sta se mi na festivalu pridružila še Igor Kneževič in Zala Krošel. Z Zalo sva obiskala delavnico lednega plezanja pod vodstvom Klemna Premrla. Veliko pozornosti smo namenili načrtovanju treninga in vprašanju, kako se čim bolje pripraviti na vse krajše sezone lednega plezanja.

Po zelo okusnem golažu sva se z Igorjem udeležila še delavnice »Alpinistična pot in priprava na turo«, ki jo je vodil Dejan Mišković. Spodbudila nas je k razmisleku o odločitvah in vprašanjih, ki se nam pri pripravi na ture pogosto zdijo samoumevna, a si zaslužijo več pozornosti.

Večer je zaznamovalo predavanje Marka Prezlja, sledilo pa je še obvezno medferajnovsko druženje z obilico smeha in plesa. Tako se je plezalni konec tedna zaključil z novim znanjem, izmenjavo izkušenj in prijetnimi srečanji z alpinističnimi kolegi.

Pripravil Žan Janežič