Iz petka na soboto ob polnoči, se nas je 9 članov AK Slovenska Bistrica (Tomaž, Bogdan, Žan J., Žan K., Matej, Dejan, Tadej in jaz) skupaj z 10. člani AO Ptuj izpred Plezalnega centra Slovenska Bistrica odpravilo na območje Grossvenedigerja z namenom izvedbe tečaja za reševanje iz ledeniških razpok ter gibanja po ledeniku, štirje člani AK Slovenska Bistrica pa so opravljali izpit. Vožnja do izhodišča je trajala približno štiri ure. Kombije smo pustili na parkirišču nad Hinterbichlom, kjer nas je pričakal taksi, ki nas je odpeljal do Johannishütte.
Od Johannishütte (2121m) smo se peš odpravili proti Defreggerhaus (2963m). Hodili smo po lepi in nezahtevni poti ob kateri smo lahko občudovali izrazit ledeniški relief. Po približno dveh urah in pol smo okoli 8. ure prispeli do koče. Tam smo odložili opremo in stvari, ki jih nismo potrebovali, nato pa se odpravili proti ledeniku. Vreme je bilo lepo, nekoliko megleno, k sreči ni bilo mrzlo in ni pihalo.
Pred ledenikom so tisti ki so opravljali izpit, to so bili Matej, Žan K., Dejan in Igor, skupaj z inštruktorjem iz AO Ptuj odšli nekoliko višje, ostalim pa je inštruktor Tomaž najprej razložil nekaj osnov o gibanju po ledeniku. Nato smo se opremili, se po parih navezali v naveze in odšli na ledenik, kjer nam je inštruktor Bogdan pokazal oba načina za reševanje iz ledeniške razpoke. To smo potem poskusili še ostali. Po končanem tečaju in izpitih smo se vrnili nazaj do koče, kamor smo prispeli okoli pol druge ure popoldne.
Ob pol sedmih smo imeli večerjo in krajšo analizo dneva, nato pa smo se kar hitro odpravili spat, saj nas je naslednji dan čakal vzpon na vrh Grossvenedigerja.
Naslednje jutro nas je ob 6. uri zjutraj čakal zajtrk, ob 7. pa smo se že odpravili na pot. Sprva smo hodili po skalnatem terenu in se po krajši ferati spustili do začetka ledenika, kjer smo se opremili v dereze, se razdelili v naveze po 3 ali 4 in se odpravili proti vrhu. Na začetku smo hodili po ledu, proti vrhu pa po snegu. Videli smo lahko tudi veliko ledeniških razpok, nekatere smo tudi prečkali. Ob 10:00 uri smo vsi uspešno prispeli na vrh (3666m), naredili nekaj fotografij ter občudovali čudovit razgled, saj je bilo nebo brez oblačka. Po isti poti smo se nato začeli spuščati nazaj proti koči.
Pri koči smo pobrali preostalo opremo in nadaljevali pot do Johannishütte. Tam smo počakali na taksi, ki nas je odpeljal nazaj do parkirišča, da smo si prihranili 3 ure hoje v dolino z zelo težkimi nahrbtniki. Od tam smo se z kombiji odpravili proti domu.
Zala Krošel
