Nekje v začetku septembra sem dobil po mailu vabilo za plezalni kamp Biokovo 11. in 12. oktober. Zdelo se mi je zanimivo, ampak sem potem malo pozabil na to.

Ko sva pa z Matejem šla plezat Igličevo v Malo Rinko je pogovor nanesel na to. Pri sestopu sva bila že sklepčna, da greva. Prvi plan je bil: vikend na Biokovem (spoznavanje terena), čez teden Paklenica, naslednji vikend pa naš tabor na Dabarskim kukovima.

Tako sva v petek, 10.10.25, ob 13h, krenila iz Slovenske Bistrice in do 19h prispela v Brelo, kjer je bil zbor, pivo in večerja. Malo sva poklepetala s Cvitkovič Tinom iz Zagreba, ki nama je vsaj malo predstavil stene, dostop do sten in smeri, saj je na netu zelo malo podatkov. Po večerji sva se odpeljala na planoto pod steno (prvič sva kljub navigaciji zgrešila na enem od makadamskih križišč in zašla. Na srečo je vodila cesta nazaj dol v mesto, saj nazaj gor s kombijem ni šlo). V drugem poskusu je šlo, vendar zaradi slabe ceste ne čisto do vrha.

Ponoči je začel pihat močan veter, ki se je zjutraj nadaljeval. Nekaj navez je šlo v stene, večina jih je obračalo. Midva sva še malo počakala, in šla na ogled terena. Čez čas se je veter umiril in našla sva primerno smer: Rupova banda, 5c,150m, v skrajno desni steni Malega Borovca. Brez težav splezava. Na vrhu srečava dve navezi is Osijeka. Malo poklepetamo in sestopimo po planinski poti. Sledi pivce, spust v dolino, kopanje (umivanje) v morju in spet druženje, predavanje in večerja. Po večerji spet pod steno, tokrat na vrh planote (druga in gas skozi vse ovinke).

Zjutraj se zaženeva v smer Svjetioničari, 6a, 280m, v skrajno levi steni Malega borovca. Tu se je že bilo treba malo potrudit, a je šlo gladko. Na vrhu malo iskanja poti, a kar hitro prideva na planinsko pot. Sestopiva do kombija, sledi pivce, večerja in plan za drugi dan.

Plani so bili kar ambiciozni.

Zjutraj sva se srečala s Tinom, Evo iz Bovca in Brunom. Tin nama je najin plan odsvetoval, ker baje smer ni pravilno vrisana. Je kar težko tu kaj najt!

Tako sva se odločila za Superpanoramiko, 6a, 200m, v skrajno desnem delu Malega Borovca. Prvi cug je kar zanimiv, višje pa naju smer ni preveč navdušila. Sestopiva in se odločiva za premik.

Trgovina za naslednja dva dni, kopanje(umivanje), večerja na plaži in naprej na Tulove grede.

Zjutraj mrzli veter, spet gledava vodniček, in dokler ne vidiš stene, ti tak ni jasno. Torej kar pod prvo steno, kjer izbereva smer  Pokerija porka (2cuga) in dalje Velebit ultra trail. Skupaj  6a, okoli 220m (7 kratkih cugov). Še nekaj deset metrov prosto do vrha in sestop po planinski poti.

V sredo pa nekaj krajšega. En stolpič, ki se vidi tudi iz ceste pod tunelom. Matej si ga je želel že dolgo preplezat, in sva se kljub mrzlemu vetru pognala nanj. Lightning conductor, 6a+, 45m.

 Smer je skromno navrtana in kar krušljiva. Tokrat sem Mateju prepustil celotno smer zlezti naprej. Na vrhu pa še hujši veter, tako da se nisva niti slikala. Glede na smer vetra se odločiva na katero stran bova abzajlala, poveževa ustrezne svedrovce s pomožno vrvjo na pravo stran stolpiča in se z enim spustom spustiva do dna. Tudi štrik je šel dol brez težav. Greva še malo raziskovat in nazaj do kombija ter dol do morja, na toplo. Spet kopanje(umivanje), večerja, pivo.

V četrtek, Vaganac: že zjutraj lepo toplo vreme ob morju, zajtrk, kavica,…

S kombijem na Vaganac. Prvo se lotiva Gradiča 791mnv. po smeri Gong 5c, 60m. Dol dva abzajla po smeri. Če sva že tam, pa greva še na vrh Ercegov 714mnv. po smeri EOS, 5c, 120m. Na vrhu se malo odpočijeva in kratek abzajl na drugo stran. Peš do kombija, pivce in dol. Ob poti nalijeva vodo za naslednje tri dni in naprej proti severu. V Karlobagu trgovina za tri dni, kosilo ob obali, kopanje(umivanje). Tokrat bolj temeljito, da bo tri dni držalo 😜.

Prenočila sva na sedlu ob poti na Dabarske kukove, kjer smo se zjutraj dobili s preostalo ekipo AK Impol SB, ki so prišli samo na tabor. Pihal je mrzli veter, zato smo se podali v južno steno Ruičinega kuka, ki je bila malo za vetrom. Izbereva smer La figlia del Capitano 5c, 185m. Še malo premražen od vetra mi je bil prvi cug kar težek. Potem se je pokazalo sonce, in takoj je postalo vroče, pa spet oblak, in veter, in spet mrzlo. Kar neugodnene razmere. Na vrhu poklepetamo s kolegi in sestopimo. Greva še eno:  Bilb und Bulbl 5b, 105m. Ta smer je bila v senci in na vetru in naju je kar zeblo. Čimprej na vrh, in po zoprni potki navzdol do avta in v kemp. Malo poklepetamo, nekaj pojemo, in ob tabornem ognju in pečenju čevapov popijemo še kako pivce, naredimo plan za drugi dan. Plan je 100m stolpič pred steno Bačić kuka: Istočni toranj Bačić kuka, V-/IV, 100m

Zjutraj kar peš iz kampa proti steni.  Najdeva stolpič. Že spodaj piha mrzli veter.  Vidi se klin, dva svedrovca, in poka po kateri poteka smer. Skala pa izgleda kot stara napolitanka(kar krušljivo). Matej gre naprej. Po nekaj metrih že začne krušit luske, vpne prvi klin, drugi svedrovec, pred tretjim se mu odkruši stopek in pade. Malo si je poškodoval roko, jo oskrbiva, in spet hoče nazaj v smer. Nekak ga prepričam, da glede na razmere to pustiva pri miru. Plan B: Direktna smer, V/III-IV, 120m, Bačić kuk, takoj za stolpičem. V smer je že vstopila ena naveza. Malo pogledava skico in se nama zdi da so malo zašli. Midva izbereva drugo linijo. Čez 20min pristanemo na istem štantu, vsi v napačni smeri. Plata(baje 6c+), in vsaj eno uro projektiramo, da pridemo nazaj v smer. Tačas nas je že pošteno nazeblo. Nadaljujemo po smeri, spremlja nas mrzli veter, krušljiva skala, mah trave, grmovje. Mateju predlagam, da dreva dol. Tokrat nisva sklepčna, in pristanem na kompromis, da gre vse on naprej. Priplezava na vrh, se še malo podružimo z navezo pred in za nama in skupaj sestopimo po bližnici, ki jo poznajo. V kampu spet malo druženja, pivce, golaž,…

Naslednji dan grem s tečajnikom lažjo in kratko smer Rolling stones, 5c, 80m v Okruglem Kuku. Matej je pa šel z Gogijem Ma Jo, 6a, 150m v Ruičinem kuku. Na koncu se še zberemo, malo poklepetamo, nekaj pojemo ,spakiramo in vsak svojo pot. Matej je šel nazaj proti morju, jaz pa s kolegi domov.

Tako se je poln vtisov in navdušenja končal 10 dnevni plezalni izlet.

Zapisal: Igor Kneževič.

Fotografije: Igor Kneževič. Matej Žižek